info@pamina.si +386 (0) 31 741 747
Menu
  • Pamina-logo-Registered
  • Storitve
    • Psihoterapija
      • Individualna
      • Skupinska
      • Partnerska
      • Družinska
      • Brainspotting/EMDR
      • Hipnoterapija
    • Svetovanje in psihodiagnostika
      • Psihodiagnostika
      • Psihološko svetovanje
      • Karierno svetovanje
      • Učna pomoč
      • Metodološko svetovanje
    • Izobraževanja
      • Delavnice in predavanja
      • Edukacijske skupine
      • Prilagojena izobraževanja
      • Supervizija
    • 2287
    • 2288
    • 2286
  • To smo mi
  • Dogodki
  • Prispevki
      • Novice
        • Pamina dogodek
          Termini srečanj edukacijskih skupin TAKatja Grušovnik
        • Razpis za specializante psihoterapije, psihoterapevte in psihologeKatja Grušovnik
        • Pamina
          Novi terapevtski skupini v Ljubljani in MariboruPamina
      • Zapisi za vas
        • Pamina
          Svetovni dan zdravja: o psihosomatskih motnjahPamina
        • transakcijska-analiza-transfer-primer2
          Kaj je transfer in zakaj pride do krize v komunikaciji?Milenko Kovačević
        • Pamina jeza
          Kaj je kvazikavzalnost v komunikaciji?Milenko Kovačević
      • Izpovedi klientov
        • varno-pristanisce-zgodba-pamina
          Mir v dušiPamina
        • Pamina zgodbe pacientov-pesem
          Skupinsko zdravljenje: Napajaš me, ko ne verjamem vasePamina
        • Pamina
          Odkar vem za svoje imePamina
      • Objave v medijih
        • nusa_kovacevic_tojnko_milenko_kovacevic_partnerstvo_koronavirus_bigimage
          Partnerstvo v času koronavirusa: izzivi in preizkušnjeas. dr. Nuša Kovačević Tojnko
        • oddaja-dobro-jutro-usoda-februar-2020-2
          UsodaMilenko Kovačević
        • Pamina-dobro-jutro-januar-2020-1
          StrastMilenko Kovačević
  • Naročanje
  • Menu Menu
CLOSE
  • Domov
  • To smo mi
  • Storitve
    • Psihoterapija
    • Svetovanje in psihoterapija
    • Izobraževanja
  • Dogodki
  • Prispevki
  • Pogosta vprašanja
  • Naročanje
  • Cenik

Katja Ošlak

mag. psih., edukantka razvojne analitične psihoterapije

Področja dela

Sem magistrica psihologije s strokovnim izpitom iz zdravstva in edukantka razvojne analitične psihoterapije na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo v Ljubljani. Na Pamini izvajam psihološko svetovanje in psihoterapijo pod supervizijo.

Kdaj k meni na psihološko svetovanje?

Psihološko svetovanje je proces, ki je v primerjavi s psihoterapijo krajši in fokusiran na odpravo specifičnega problema oz. simptoma (npr. panični napadi, socialna anksioznost oz. druge anksiozne motnje, težave v odnosih, izguba pomembne osebe ali službe, lažje oblike depresivne motnje, spopadanje s stresnimi situacijami, šibka samopodoba …). Na začetku svetovalnega procesa skupaj s klientom opredeliva realne cilje in si zadava okviren časovni okvir, v katerem bi bilo cilje mogoče realizirati. Nato skupaj iščeva načine, kako priti do želenih ciljev. Pri izvajanju psihološkega svetovanja se opiram na znanja s področja vedenjsko-kognitivne psihoterapije, čuječnosti in podporne psihoterapije. Svetovanca s pomočjo domačih nalog, sprotnega spremljanja in beleženja misli ter občutkov spodbujam k večji reflektivnosti in samoaktivnosti.

Za koga je primerna razvojna analitična psihoterapija?

Razvojna analitična psihoterapija je psihoterapevtski pristop, ki temelji na psihoanalitični teoriji, obogateni s sodobnimi spoznanji razvojne psihologije, teorije navezanosti in nevrobiologije. Razvojna se imenuje zato, ker podpira oblikovanje oz. strukturiranje osebnosti, ki se začne z rojstvom in se nadaljuje z razvojnim procesom, ki traja vse življenje. Cilj razvojne analitične psihoterapije so osebnostne spremembe, ki bodo klientu omogočile uspešnejše spoprijemanje z življenjskimi izzivi in ponudile več notranjega miru ter trdnosti, konstruktivnejše medosebne odnose in zadovoljnejše življenje. Gre v bistvu za vnovič spodbujen proces osebnostne rasti v korektivnem odnosu s psihoterapevtom. Razvojna analitična psihoterapija poteka (vsaj) enkrat tedensko in običajno traja več let.

O mojem strokovnem razvoju

V času študija sem želela pridobiti izkušnje z delom na različnih področjih, zato sem opravljala številna prostovoljstva v okviru raznih organizacij (delavnice za otroke, učna pomoč, delo z otroci s posebnimi potrebami, vodenje preventivnih delavnic za mladostnike na tematiko duševnega zdravja, udeleževanje v mednarodnih programih za delo s tujimi študenti, izvajanje kognitivnih delavnic za starostnike, sodelovanje pri različnih projektih Društva študentov psihologije v Mariboru). Zaradi narave moje študentske službe sem imela priložnost izkusiti tudi delo v organizaciji, kjer sem svoja teoretična znanja kadrovske in organizacijske psihologije integrirala s praktičnimi izkušnjami vodenja lastnega tima ter številnih projektov. Z bližanjem zaključka študija, sem se vedno bolj usmerjala na svetovalno področje, ki je bilo tudi pomemben del moje magistrske naloge.

Institucije, s katerimi sem sodelovala v času študija:

  • Don Boskov center Maribor (Velikani upanja)
  • DŠPM (Psihološki inkubator, Cicibanove urice, Kako si idr.)
  • EFPSA (Mind the mind)
  • Društvo za kulturo inkluzije in zveze Sožitje Zg. dravske doline (Igraj se z mano)
  • ESN Maribor (Buddy Programme)
  • Društvo Indijanez (ŠTEKER)
  • Toti DCA Maribor (Trening možganov)
  • Pekarna magdalenske mreže (Mladinski dom)
  • Dom Danice Vogrinec Maribor (Razmigajmo možgane)
  • Študentska organizacija Univerze v Mariboru (Oddelek za mednarodno sodelovanje, Psihološka svetovalnica)

Moja karierna pot po študiju se je začela v svetovalni službi v osnovni šoli, kjer pa sem kmalu ugotovila, da je dokaj malo priložnosti za »pravo« psihološko delo, saj je zasičenost s težavami drugih vrst (vzgojna, učna problematika) prevelika. Vpisala sem usposabljanje iz razvojne analitične psihoterapije in karierno pot nadaljevala v zdravstveno-psiholoških vodah. Opravila sem pripravništvo na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor in strokovni izpit iz zdravstva. Od zaključka študija dalje izvajam tudi psihološka svetovanja za mariborske študente v okviru Psihološke svetovalnice Študentske organizacije v Mariboru.

Tim Pamine me je ljubeznivo sprejel medse že kot študentko na praksi in mi med drugim omogočil, da rastem z njimi z udeležbo na intervizijah ter izobraževanjih. Od začetka me navdušuje Paminin timski duh, ambicija po integriranosti različnih psihoterapevtskih pristopov ter želja po vpeljavi in mentoriranju mladih psihoterapevtov. Ogromno znanja sem odnesla tudi kot opazovalka na skupinski psihoterapiji, kasneje pa sem se timu pridružila kot psihologinja in psihoterapevtka.

»V ihti hiteče družbe štejejo samo cilji, rezultati. Tudi v procesu dela na sebi si želimo čim hitrejšega napredka, konec težav, srečo. Pogosto smo tako zalepljeni na naše cilje, da pozabimo biti pozorni na pot do njih. Tako pogosto naletimo na kamen spotike ali zavijemo stranpota in cilji nenadoma postanejo megleni. V procesu dela na sebi se učimo biti pozorni na pot, na to, kako bomo naredili naš naslednji korak. Učimo se zaupati v življenje, da se bodo cilji, če bomo osredotočeni na pot, pred nami kar naenkrat pojavili sami od sebe.«

O meni osebno

Od nekdaj so me zanimale zgodbe ljudi, poznanih in tudi tistih mimobežnih. So srečni, zadovoljni v življenju, morda razočarani? Kaj je tisto, kar naredi človeka srečnega? Zakaj imamo ljudje na iste situacije tako drugačne poglede? Kako sta si lahko dva otroka istih staršev tako različna? Kaj je tisto, kar smo podedovali od staršev, kaj je tisto, kar so nam privzgojili in kaj je tisto čisto naše, kar smo prinesli na svet? Kakšne so lahko posledice, če okoliščine za otrokov psihološki razvoj niso optimalne? Se da ljudem pomagati, da hitreje najdejo svojo pot do sreče oz. do duševnega zdravja? Kako?

Psihologija mi je pomagala odgovoriti na marsikatero od teh vprašanj, razvojna analitična psihoterapija mi podaja še bolj poglobljene odgovore, osebna psihoterapevtska izkušnja pa jim dodaja pike na i. Z večanjem spektra znanja se mi povečuje tudi število novih vprašanj o naravi človeške psihe, na katera bom najbrž vso življenje iskala vedno novejše odgovore. Največ o razvoju, o primarnem odnosu navezanosti med mamo in otrokom, vzgoji ter navsezadnje o mojem lastnem notranjem svetu pa sta me naučila moja sinova, katerima v trenutnem življenjskem obdobju skušam posvetiti največ časa.

Reference

  1. Ošlak, K. in Musil, B. (2017). Odnos do demence in stigma demence. Javno zdravje, 1, 74–83. doi: 10.26318/JZ-01-09
  2. Ošlak, K. (2020). Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih. Maribor: Univerza v Mariboru.
  • Pamina
    Svetovni dan zdravja: o psihosomatskih motnjah
    30.03.2022
    VEČ
  • Pamina
    Prostovoljstvo: možna pot do boljšega počutja
    29.03.2022
    VEČ
  • Pamina
    Simbioza med materjo in otrokom
    25.03.2022
    VEČ

Naše kliente smo varno vodil na poti do boljšega razumevanja in doživljanja sebe, razvoja samostojnosti in bolj kvalitetnih ter zadovoljujočih odnosov z drugimi.

Kako lahko
pomagamo vam?

Pišite nam. Z veseljem bi vas
spoznali.

PIŠITE NAM

Naše kliente smo varno vodil na poti do boljšega razumevanja in doživljanja sebe, razvoja samostojnosti in bolj kvalitetnih ter zadovoljujočih odnosov z drugimi.

Kako lahko
pomagamo vam?

Pišite nam. Z veseljem bi vas
spoznali.

PIŠITE NAM

+386 (0) 31 741 747info@pamina.si

Zavod Pamina Maribor, Jadranska cesta 23, 2000 Maribor

  • Domov
  • To smo mi
  • Storitve
  • Dogodki
  • Prispevki
  • Pogosta vprašanja
  • Cenik
  • Naročanje
© 2022 pamina I vse pravice pridržane.
  • Varstvo osebnih podatkov
  • Piškotki
Scroll to top