Na pot integrativne psihoterapije sem se podala, ker me je že od nekdaj zanimalo delovanje posameznika onkraj tistega, kar je vidno na prvi pogled. Verjamem, da je komunikacija, odprtost za spremembe ter zavezanost za delo, ključ do razumevanja samega sebe in ljudi okoli nas. Raziskovanje naših lastnih ozadij, procesov in vzrokov zanje, prinaša pomembna spoznanja, kako in zakaj sprejemamo odločitve – tako manjše v našem vsakdanu, ali pa večje na življenjskih prelomnicah. Menim, da je za korak naprej vedno pravi čas. Izvajam individualno terapijo in terapijo za pare. Terapije izvajam tudi v angleščini in po dogovoru tudi preko spleta.

V terapiji nosi osrednjo vlogo odnos, ki ga soustvarjamo skupaj. Pri delu mi je pomembno, da skupaj zgradimo varen prostor, ki temelji na zaupanju in odprtosti. Metode dela temeljijo na spoštovanju klientovega doživljanja in so skladne z relacijskim pogledom na psihoterapijo. Ključen je celostni pristop, katerega cilj je združevanje oz. integracija čustvenih, kognitivnih in fizioloških sistemov posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije. Integrativna psihoterapija namreč povezuje različne pristope k psihoterapiji: psihoanalitično terapijo, gestalt terapijo, transakcijsko analizo in druge usmeritve.

O meni osebno

Tekom študija Medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru sem se vzporedno vpisala na študij Psihologije, saj me je to področje vedno zanimalo. Šest mesecev tega študija sem opravila tudi na Nizozemskem, kar je bila pomembna – tako żivljenjska kot izobraževalna izkušnja. Ko sem zaključila z obema študijema, sem se podala na poklicno pot na področju komuniciranja. Po 8 letih sem začutila, da je čas, da nadgradim svoje znanje s področja psihologije in grem v smeri psihoterapije, kar je bil v resnici vedno moj cilj, ampak je morala odločitev za to dozoreti. Izbrala sem 4-letni študij integrativne psihoterapije, da si s tem počasi začela odpirati nove poti – zase in upam, da tudi za druge. Svoj prosti čas najraje preživljam s sinom, od katerega se nenehno učim, predvsem pozabljene igrivosti, radovednosti, svobodnega razmišljanja ter življenja v trenutku. Verjamem namreč, da nismo le mi učitelji otrokom, ampak tudi obratno. Prav tako rada pišem, najraje pesmi. Ta način izražanja mi je bil blizu že od otroštva, kreativnost pa v meni vzbuja zanos, ki mi v današnjem tempu življenja, pride zelo prav, saj je kot kompas, ki kaže, kdaj sem na pravi poti.