Prostovoljstvo: možna pot do boljšega počutja29. 3. 2022/Kategorija: Zapisi za vas/Avtor: PaminaAvtorica: Patricija Knez, študentka na praksi Vsako leto na 5. december obeležujemo svetovni dan prostovoljstva, ki ga lahko srečamo v mnogih oblikah. Poteka namreč na področjih človekovih pravic in civilne svoboščine, družbenih vrednot, varstva okolja in narave, kulture in umetnosti, socialne dejavnosti, rekreacije, turizma, vzgoje in izobraževanja, zdravja ter še na kakšnem drugem (Jamšek, 2012). Prostovoljstvo pomaga širši skupnosti, v kateri smo, in jo boljša. Vseeno pa se mnogi ne odločijo za opravljanje prostovoljnega dela, za kar obstaja nekaj glavnih razlogov. Včasih imajo slabe predhodne izkušnje in mogoče ne vidijo, kako bi to zanje predstavljalo kakršnekoli ugodnosti ali prednosti (Willems in Dury, 2017). Lahko da prostovoljno delo ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, nimajo dovolj časa, organizatorji preveč pritiskajo na prostovoljce, so prisotne kakšne druge fizične omejitve ali menijo, da nimajo dovolj znanja in sposobnosti. Včasih pa se ljudje nočejo odločiti za prostovoljstvo, ker so tako pod večjim socialnim pritiskom in včasih tudi zavrnjeni, to pa jim posledično povzroča več stresa. V takšnih situacijah se še posebej pogosto znajdejo prostovoljci s slabšim mentalnim zdravjem (Clark, 2003). Organizacije, ki iščejo pomoč, namreč menijo, da bodo zaradi slabšega mentalnega zdravja tudi delo opravljali slabše. Do slednjega v določenih primerih sicer lahko pride, pogosto kot posledica jemanja predpisanih zdravil. Vseeno pa se je pokazalo, da lahko opravljanje prostovoljnega dela po drugi strani precej pripomore k boljšemu mentalnemu zdravju posameznikov, zato bi morale organizacije do teh prostovoljcev pristopati drugače. Več kot polovica prostovoljcev, ki se je soočala s slabšim mentalnim zdravjem, je v raziskavi kot glavni razlog za prostovoljstvo navedla, da so se zaradi tega počutili boljše (Clark, 2003). Veliko jih je tudi povedalo, da uživajo v spoznavanju novih ljudi in sklepanju novih prijateljstev, kar jim je dodatno pomagalo, da so se počutili kot pomemben del skupnosti. Posebej pomemben zanje pri opravljanju prostovoljstva je bil odnos organizacije do njih in samo razumevanje mentalnih bolezni, saj se pogosto dogaja, da so ljudje z njimi manj zaželeni za delo. Dodatni dejavniki, ki so dobro vplivali, so še: da niso bili izpostavljeni večjemu pritisku, prevzemanje fleksibilnih delovnih praks, s katerimi se lahko organizacije prilagajajo na spreminjajoče se okoliščine in potrebe prostovoljcev, da so vse prostovoljce vzeli resno in enakopravna obravnava prostovoljcev. 81 odstotkov vseh udeleženih v raziskavi je poročalo, da je prostovoljno delo imelo pozitiven učinek na njihovo mentalno zdravje (Clark, 2003). Osebe s slabšim mentalnim zdravjem so pri tem dobile tudi več možnosti za pogovor z nekom, pogosto so omenjale tudi izboljšanje samozavesti. Prostovoljstvo lahko tako vidimo kot glavni faktor, ki bi pomagal promovirati mentalno zdravje skozi socialno vključenost, še posebej z lajšanjem občutkov depresivnosti in anksioznosti (Farrell in Bryant, 2009; Bowe idr., 2021). Bolj enakopravno vključevanje prostovoljcev s slabšim mentalnim zdravjem torej ne smemo dojemati kot manj učinkovito; ravno nasprotno, organizacije bi solidarnost morale izražati tudi do svojih prostovoljcev. Vključujoča klima lahko prostovoljcem zagotovi izpopolnjujočo in vredno priložnost, da se povežejo s skupnostjo. Hkrati pa lahko izboljša mentalno zdravje, za kar naj bi si kot družba tudi prizadevali. Viri: Bowe, M., Wakefield, J. R. H., Kellezi, B., Stevenson, C., McNamara, N., Jones, B. A., … Heym, N. (2021). The mental health benefits of community helping during crisis: Coordinated helping, community identification and sense of unity during the COVID‐19 pandemic. Journal of Community & Applied Social Psychology. doi:10.1002/casp.2520 Clark, S. (2003). Voluntary work benefits mental health. A Life in the Day, 7(1), 10–14. doi:10.1108/13666282200300005 Farrell, C. in Bryant, W. (2009). Voluntary Work for Adults with Mental Health Problems: A Route to Inclusion? A Review of the Literature. British Journal of Occupational Therapy, 72(4), 163–173. doi:10.1177/030802260907200405 Jamšek, P. (2012). Vloga prostovoljstva in prostovoljca danes. Prostovoljstvo V Svetovalni Dejavnosti V Izobraževanju Odraslih, 45. Willems, J. in Dury, S. (2017). Reasons for not volunteering: overcoming boundaries to attract volunteers. The Service Industries Journal, 37(11-12), 726–745. doi:10.1080/02642069.2017.1318381 Pamina https://pamina.si/wp-content/uploads/2022/03/lina-trochez-ktPKyUs3Qjs-unsplash.jpeg 1282 1920 Pamina https://pamina.si/wp-content/uploads/2022/01/Pamina-logo-Registered.svg Pamina2022-03-29 11:29:592022-04-12 14:26:14Prostovoljstvo: možna pot do boljšega počutja