sanje_Pamina

Sanje…

Na travniku za domačo hišo. Stojimo na zeleni, sveže pokošeni travi in gledamo. Gledamo dolgo kačo, ki je tam. Živa. Mama, ata in moj fant so blizu nje, z zanimanjem jo ogledujejo, jaz pa stojim na varni razdalji, na drugi strani travnika, tako da je med nami zelenjavni vrt. Čudim se, kako si upajo biti tako blizu, kako da se ne bojijo? Vsi so videti zelo mirni in sproščeni. Mene pa je strah. Počutim se nemočno in ni mi jasno, kako da nihče nič ne ukrene. Razmišljam, kaj groznega se lahko pripeti, kaj mi takšna nevarna kača lahko naredi. Za kačo ugotovimo, da je to modras pravzaprav, strupena torej. Potem se pojavi naš kuža, majhen in bel kosmatinček je. In potem pes poje to ogromno kačo, ki je zagotovo vsaj 5x daljša od njega. Celo poje. Sedaj izgleda prav napihnjen. Ali ga bo kar razneslo? Kako da se kača ni upirala? V strahu in grozi pred videnim si mislim »Psa moramo razrezati, moramo ga rešiti, spraviti kačo ven, kača ga bo vendar ubila od znotraj, saj je strupena in ni umrla, razpočil se bo, glej kako je napet.« In ob teh mislih spet gledam ostale prisotne in spet se čudim. Začudena, vznemirjena, da nihče nič ne naredi. Ali se res samo meni zdi situacija strašna?

in ko sem prinesla sanje na terapijo…

Elementi so me asociirali na misel in občutja glede moje nosečnosti nekoč v prihodnosti. Pomembna življenjska odločitev, ali sem nanjo pripravljena? Ne samo jaz, midva, oba s partnerjem, kakšen je najin odnos pravzaprav? V meni se je porodil strah, kako bi sploh zmogla poskrbeti za otroka, saj vendar nimam službe. Strah, kako bi poskrbela za otroka, če se še sama sebi zdim kot otrok, če imam še toliko vsebin, ki jih moram predelati. Si sploh kdaj zares pripravljen na vse to? Kako bom to zmogla, če me je strah, da bom v vlogi matere podobna svoji mami … in kako, če me skrbi ali bo partner res ostal z mano … da ne bo odšel, kot je obljubljal moj oče?

Dovolite si svoje asociacije in vaše interpretacije. Kako bi vi razumeli jezik teh sanj? Dovolite si nekaj minutk tudi za vaše sanje, in samo poglejte občutke, ki so vas spremljali tam nekje…