Avtorica: Nika Pečovnik, študentka na praksi

Migracije so pojav, ki je v naših družbah prisoten že od nekdaj, pa naj gre za tradicionalne, moderne ali morebiti postmoderne družbe. 18. decembra, obeležujemo svetovni dan migrantov. V današnjem svetu, prepojenem s procesom globalizacije, so tudi migracije čedalje bolj množične. S povečevanjem mednarodnih migracij pa se nenazadnje povečuje tudi potreba po vse bolj prilagojeni obravnavi migrantov z vidika duševnega zdravja. V luči naraščajočih globalnih neenakosti je še kako potrebno osvetliti občutljivo temo duševnega zdravja in zdravstvenega varstva migrantov v Evropi.

Kaj so migracije?

Medtem ko velika večina ljudi tekom življenja ostane v državi, v kateri so bili rojeni, se vse več ljudi seli na tuje. Migracija je torej kompleksen globalen proces, v okviru katerega se posameznik preseli iz enega kulturnega okolja v drugo, da bi se v njem naselil za določeno časovno obdobje. Tovrsten selitveni prirast pa je neizogiben, zaradi česar se z njimi srečujejo prav vse države na tem svetu. Kljub temu se današnji vzorci migracij razlikujejo od tistih v minulih letih. Preseljevanje zavzema različne oblike, in sicer gibanja, ki se raztezajo od prisilnih pa vse do prostovoljnih. Kljub temu gre za heterogene skupine, v ozadju katerih se skrivajo mnogoteri razlogi za migracijo, ki s seboj prinašajo najrazličnejše izkušnje.

Duševno zdravje migrantov

Proces migracije od posameznika zahteva prilagajanje življenja novemu okolju, ki pri posamezniku že samo po sebi vzbuja stres. Slednji se še dodatno okrepi, kadar priseljenci v tujem okolju s strani domačega prebivalstva niso sprejeti kot enakopravni člani družbe. Ključen dejavnik tveganja za razvoj depresivnih motenj pri priseljencih predstavljajo zlasti osebnostne in situacijske spremenljivke. Natančneje pomanjkanje lokalne družine in sorodnikov, brezposelnost, noviteta, jezikovne pregrade diskriminacija in pomanjkanje občutka domačnosti napovedujejo prihodnjo čustveno stisko in posledično povečujejo verjetnost za razvoj depresije. Na visoko stopnjo depresije med migranti pa nakazujejo tudi visoke stopnje samomorov in poskusov le-teh med migranti v evropskih državah. V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je denimo bila visoka stopnja brezposelnosti med priseljenci na Nizozemskem. Tedaj so beležili tudi višjo stopnjo samomorov med otroki migrantov v primerjavi s splošno populacijo. Med migranti pa prevlada tudi višja stopnja generalizirane anksiozne motnje. Nanjo vpliva zlasti dolžina bivanja v novih geografskih pogojih, kar pomeni, da se z večanjem slednjega povečuje tudi verjetnost za razvoj simptomov tesnobe. Pomembno vlogo pri razvoju slednje pa ima tudi bruto domači proizvod (BDP) v izbrani državi. Višji kot je, nižja je prisotnost simptomov anksioznosti med priseljenci.

Dostop do zdravstvene oskrbe

Čeprav je dostop do zdravstvenega varstva za migrante zagotovljen v skladu z nacionalnimi predpisi, pa status priseljenca s seboj prinaša kulturne in jezikovne ovire, ki se povezujejo s nižjimi deleži uporabe zdravstvenih storitev. Tovrstne jezikovne prepreke se namreč povezujejo z daljšim časom obiska klinike, redkejšimi obiski klinik, katere spremlja še nerazumevanje zdravnikove razlage in nasploh nižje zadovoljstvo z zdravstvenimi storitvami. Posledične zamude pri iskanju strokovne pomoči in manjša verjetnost zdravniške napotnice karakterizirajo zmanjšano psihiatrično oskrbo med priseljenci.

Heterogena skupina migrantov je v njihovem vsakdanu vsekakor izpostavljena raznovrstnim dejavnikom ranljivosti, ki se raztezajo od individualnih osebnostnih karakteristik pa vse do ekonomskih in kulturnih okoliščin. Prav ti so ključni za razvoj simptomov najrazličnejših duševnih motenj. V luči dosedanjih ugotovitev pa je vsekakor potreben sledeč premislek, ki presega zgolj individualne značilnosti pripadnikov skupine migrantov in ne izključuje niti razvijanja kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev, ki se z njimi srečujejo na dnevni ravni.

Viri in literatura:

Aroian, K. J. in Norris, A. (2002). Assessing risk for depression among immigrants at two-year follow-up. Archives of Psychiatric Nursing, 16(6), 245–253. https://doi.org/10.1053/apnu.2002.37279
Han, H.-R., Kim, M., Lee, H. B., Pistulka, G. in Kim, K. B. (2006). Correlates of Depression in the Korean American Elderly: Focusing on Personal Resources of Social Support. Journal of Cross-Cultural Gerontology, 22(1), 115–127. https://doi.org/10.1007/s10823-006-9022-2
Krilič, S. C. (2020). Duševno zdravje v kontekstu sodobnih migracij. Dve domovini, 54, 245–253. https://doi.org/10.3986/9789610502197_23
Lindert, J., Ehrenstein, O. S. von, Priebe, S., Mielck, A. in Brähler, E. (2009). Depression and anxiety in labor migrants and refugees – A systematic review and meta-analysis. Social Science and Medicine, 69(2), 246–257. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2009.04.032
Lindert, J., Schouler-Ocak, M., Heinz, A. in Priebe, S. (2008). Mental health, health care utilisation of migrants in Europe. European Psychiatry, 23, 14–20. https://doi.org/10.1016/S0924-9338(08)70057-9
Schouler-Ocak, M., Kastrup, M. C., Vaishnav, M. in Javed, A. (2020). Mental health of migrants. Indian Journal of Psychiatry, 62(3), 242–246. https://doi.org/10.4103/psychiatry.IndianJPsychiatry_358_20
Yaskevich, R. A., Khamnagadaev, I. I., Derevyannikh, E. V., Polikarpov, L. S., Gogolashvili, N. G. in Taptygina, E. V. (2015). Anxiety-depressive disorders in elderly migrants of the far north in the period of readaptation to new climatic conditions. Advances in Gerontology, 5(3), 157–162. https://doi.org/10.1134/s2079057015030145

Pamina