Zima ima svoj ritem. Dnevi so krajši, jutra temnejša, telo bi rado ostalo pod odejo še malo dlje. Se morda tudi ti kdaj zalotiš, da imaš manj energije, manj volje, manj zagona?

Ko se telo upočasni, um pogosto sledi

Pozimi se naše telo naravno odziva na manj svetlobe in več mirovanja. Pogosto smo bolj utrujeni, manj motivirani, naše misli lahko postanejo težje, bolj počasne ali bolj kritične.

Nič nenavadnega ni, če se:

pojavi občutek, da se ti ne da,
se ti zdi, da si “len/a” ali pa
se ujameš v misel, da bi moral/a biti bolj aktiven/a.

A telo pogosto samo sporoča, da potrebuje drugačen tempo in to je človeško.

Povezanost med gibanjem in počutjem

Gibanje ni pomembno le za mišice in srce. Ima tudi močan vpliv na naše razpoloženje, misli in čustva. Ko se fizično aktiviramo, telo sprošča snovi, ki prispevajo k boljšemu počutju. To niso zapleteni pojmi – preprosto povedano, gibanje lahko pomaga, da se počutimo malo bolj živi, malo bolj prisotni in v stiku s sabo.

Ne za to, da bi “morali”, ampak za to, da telo in um nista ločena svetova, sta zelo povezana.

Veliko ljudi se pozimi giblje manj

Mraz, tema, spolzka tla, utrujenost po delu. Razlogov, zakaj se pozimi manj gibamo, je veliko in večina jih je zelo razumljivih.

Veliko ljudi ob tem čuti krivdo, kot da bi delali nekaj narobe. A resnica je, da se večina ljudi pozimi giblje manj – in to ne pomeni neuspeha. Pomembno je, da gibanje ne postane še ena obveznost, še ena stvar na seznamu “moral/a bi”.

Gibanje kot nežna podpora, ne pritisk

Morda ti pomaga, če na gibanje pogledaš drugače. Ne kot trening, ne kot cilj, ampak kot majhen način, da podpreš svoje počutje.

Morda lahko poskusiš:

Kratke sprehode – deset minut na svežem zraku je lahko dovolj. Brez posebnega cilja. Samo hoja.
Gibanje v zaprtih prostorih – raztezanje, lahkotno premikanje, ples ob glasbi, vse to šteje.
Povezavo z vsakdanom – stopnice namesto dvigala, malo več hoje po opravkih, majhni premiki.
Poslušanje telesa – nekatere dni bo gibanje dobro delo, spet druge bo počitek bolj prava izbira. Oboje je v redu.

Gibanje ni tekmovanje, je odnos s telesom.

Kaj se ob gibanju lahko spremeni – počasi

Ni treba, da je sprememba velika. Dovolj je, da je majhna in resnična, morda:

opaziš, da se po gibanju lažje zbereš,
se misli vsaj malo umirijo,
pride občutek, da si nekaj naredil/a zase.

Se tudi ti kdaj ujameš v misel, da mora biti učinek takojšen? Če ja, nisi edini/a. A duševno počutje se pogosto izboljšuje postopoma, brez dramatičnih preobratov.

Zima ni sovražnik

Zima ni obdobje, ki ga je treba “preživeti”. Je čas, ki nas vabi k drugačnemu ritmu, k več sočutja do sebe, manjšim korakom. Gibanje je lahko del tega ritma, je kot obveznost, ampak kot nežna opora. In če se kljub temu počutiš brezvoljno, prazno ali preobremenjeno, je to pomemben signal in ne znak šibkosti.

Za konec

Skrb za duševno zdravje ni ena sama velika odločitev. Je sestavljena iz majhnih, vsakdanjih trenutkov. Iz hoje, diha, poslušanja telesa.

Katja Grušovnik