Zakaj se včasih zdi, da ne veš, kdo si?3. 8. 2026/Kategorija: Uncategorized, Zapisi za vas/Avtor: Katja GrušovnikPiše: Maruša Kos, specializantka sistemske psihoterapije Se tudi tebi kdaj zgodi, da se vprašaš, kdo sploh si? Da en dan točno veš, kaj si želiš, naslednji dan pa podvomiš vase? Morda se primerjaš z drugimi, razmišljaš, ali si dovolj dober/dobra, ali pa se znajdeš med pričakovanji družine, prijateljev in lastnimi željami. Če se v tem prepoznaš, nisi edini/edina. Pravzaprav je to zelo pogost del odraščanja. Iskanje sebe je proces Med 16. in 23. letom se zgodi veliko sprememb. Zaključuješ šolanje, sprejemaš pomembne odločitve, gradiš nove odnose in postopoma postajaš bolj samostojen/samostojna. Ob tem se naravno pojavljajo vprašanja: Kaj mi je v življenju pomembno? Kam želim iti? Kdo sem, ko nisem več samo otrok, hkrati pa še ne čisto odrasel/odrasla? Takšna vprašanja lahko prinesejo negotovost. Včasih tudi občutek, da si izgubljen/a. To še ne pomeni, da je s tabo nekaj narobe. Pogosto pomeni le, da si v pomembnem obdobju razvoja. Zakaj je včasih tako težko? Na naše odločitve ne vplivamo samo mi. Velik vpliv imajo tudi družina, prijatelji, družbena omrežja in pričakovanja okolice. Morda si želiš izbrati študij, ki te veseli, a se bojiš razočarati starše. Ali pa se v družbi vedeš drugače, kot bi si v resnici želel/a, ker želiš pripadati. To so notranji konflikti. Del tebe si želi biti sprejet, drugi del pa želi ostati zvest sebi. Veliko mladih doživlja podobno. Zakaj lahko pomaga podporna skupina? Ko se znajdeš sredi vseh teh vprašanj, se lahko hitro zdi, da si edini/edina, ki ne ve, kako naprej. V podporni skupini pa pogosto ugotoviš nekaj pomembnega – tudi drugi razmišljajo podobno. Ko slišiš zgodbe vrstnikov, lažje razumeš svoje občutke. Ko nekdo ubesedi nekaj, česar sam/a nisi znal/a povedati, lahko začutiš veliko olajšanje. Skupina postane prostor, kjer ni treba dokazovati, da si dovolj dober/dobra. Pod vodstvom terapevta lahko skupaj raziskujete vprašanja identitete, odnosov, samostojnosti in pripadnosti. Nihče ne daje receptov za življenje. Namesto tega skupina ponuja varen prostor, kjer lahko raziskuješ svoje misli, poslušaš različne poglede in postopoma odkrivaš, kaj je res pomembno zate. V takšnem procesu pogosto pomaga tudi ustvarjalno delo. Včasih je lažje narisati zemljevid pomembnih odnosov, poiskati fotografijo, ki predstavlja tvoje trenutno počutje, zapisati svoje vrednote ali skozi metaforo opisati življenjsko pot. Takšni načini izražanja lahko povedo tudi tisto, kar je težko ubesediti. Kaj lahko odneseš iz skupine? Podporna skupina ne spremeni življenja čez noč. Lahko pa postopoma pomaga, da: bolje razumeš svoja čustva in potrebe, lažje sprejmeš negotovost kot del odraščanja, razviješ več zaupanja vase, slišiš drugačne poglede in ob tem odkriješ svoje vrednote, ugotoviš, da nisi sam/a v svojih dilemah. Mnogi mladi povedo, da jim je največ pomenil prav občutek, da jih nekdo razume in sprejema takšne, kot so. Morda za konec … Če trenutno iščeš odgovore na vprašanja o sebi, ti ni treba imeti vseh odgovorov že danes. Oblikovanje identitete ni tekmovanje in ni nekaj, kar bi moral/a opraviti čim hitreje. Morda si lahko za začetek zastaviš le eno vprašanje: Kaj je v tem trenutku zame res pomembno? In če ob tem začutiš, da bi ti koristil varen prostor za pogovor, raziskovanje in srečevanje z vrstniki, je podporna skupina lahko eden od načinov, da na tej poti ne ostaneš sam/a. Preberi si več o tem. Katja Grušovnik https://pamina.si/wp-content/uploads/2026/08/Izdelek-brez-naslova-3.png 600 1200 Katja Grušovnik https://pamina.si/wp-content/uploads/2022/01/Pamina-logo-Registered.svg Katja Grušovnik2026-08-03 18:32:052026-08-03 18:37:26Zakaj se včasih zdi, da ne veš, kdo si?